Tehnološke inovacije

Naša industrija je skozi zgodovino z vidika izboljševanja učinkovitosti in delovanja svojih izdelkov neprestano napredovala. Prav tako si že od nekdaj prizadevamo ohraniti proaktivni pristop k vprašanjem varnosti in varovanja okolja. Spodaj navajamo nekaj pomembnih mejnikov za našo panogo.

Prve pobude industrije za varnejše izdelke

V 30-ih in 40-ih letih prejšnjega stoletja je bila najpogosteje uporabljana površinsko aktivna snov (tenzid) v sredstvih za pranje perila milo. Po drugi svetovni vojni se je začelo obdobje skokovitega razvoja formul detergentov za pranje perila. Dostopnost alkilatov, pridobljenih iz nafte, je omogočila, da so milo kot površinsko aktivno snov začeli zamenjevati tetrapropilen benzen sulfonati.

Že kmalu pa so se začeli kazati negativni učinki na okolje. Proti koncu 50-ih let prejšnjega stoletja je reke po vsej Evropi začela prekrivati pena. Raziskave so pokazale, da se je ta pojavljala prav zaradi tetrapropilen benzen sulfonata v detergentih. Pomemben vzrok za pojav tega problema je bila nezadostna biološka razgradljivost te spojine.

Industrija se je odzvala tako, da je vpeljala nove, biološko razgradljive površinsko aktivne snovi (linearne alkil-benzen sulfonate), leta 1967 pa tudi sprejela prostovoljni dogovor na evropski ravni o izogibanju uporabi tetrapropilen benzen sulfonatov kot površinsko aktivnih snovi. To je bistveno zmanjšalo obremenitev okolja s strani detergentov za pranje perila, ta dogovor pa je bil eden vzorčnih primerov proaktivnega in prostovoljnega odziva industrije na okoljski problem, ne da bi morali vmes poseči zakonodajalci.

Novi stroji, nove tkanine, nov korak v razvoju

Konec 60-ih in na začetku 70-ih let prejšnjega stoletja je trg pralnih strojev močno preoblikovala uvedba strojev z odprtino za nalaganje na sprednji strani. Ti stroji so zahtevali nove pralne praške s popolnoma drugačnimi lastnostmi – med drugim so morali proizvajati manj pen. Poleg tega so se na trgu pojavile nove tkanine iz sintetičnih vlaken, na primer najlon in poliester, ki so zahtevale pranje pri nižjih temperaturah.

Okrog leta 1970 se je v določenih delih Evrope pojavila težava z vse večjo evtrofikacijo vod,  kar pomeni, da so le-te vsebovale obilo hranil, ki so omogočala gosto rast rastlin, te pa so ob razkroju onemogočale življenje živalim, saj so jim preprečevale dotok kisika. Tudi tokrat se je industrija hitro odzvala in razvila detergente za pranje, ki niso vsebovali fosfatov (temveč npr. zeolite ali sisteme polimerov). Poleg tega so bile razvite tudi nove sestavine detergentov, ki so omogočale učinkovito pranje tudi pri nižjih temperaturah: encimi za odstranjevanje beljakovinskih madežev (v pralnem prašku prvič uporabljeni leta 1963), encimi amilaze za odstranjevanje škrobnih madežev (1973) in nizkotemperaturni aktivator beljenja (TAED) (1978), ki je omogočal beljenje že pri 60 °C in ne šele pri temperaturah okoli vrelišča. 

Istočasno je industrija leta 1975 v skladu z zahtevami Direktive 73/404/EGS o biološki razgradljivosti na področju detergentov zaradi njihovega nezadovoljivega profila biološke razgradljivosti sklenila prostovoljni dogovor o neuporabi alkilfenoletoksilatov v detergentih za domačo rabo. Če bi radi izvedeli več o najnovejšem razvoju dogodkov na tem področju, si oglejte rubriko Biološka razgradljivost .

Povečevanje učinkovitosti detergentov

V 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja se je z razvojem inovacij učinkovitost izdelkov še naprej povečevala. Te izboljšave so pomagale zmanjšati količino kemikalij in embalaže, porabljenih pri enem pranju, hkrati pa zagotavljale enake ali celo še boljše rezultate pranja.

Industrija je že pred tem začela vlagati veliko sredstev in truda v iskanje rešitev na področju okoljske problematike. Znanstveniki, ki so pri podjetjih, združenih pod okriljem A.I.S.E., izvajali okoljske raziskave, so v sodelovanju z raziskovalci in strokovnjaki vladnih organov v številnih državah prevzeli vodilno vlogo na tem področju. Največ pozornosti so namenjali okoljskemu vedenju in ugotavljanju posledic ter ocenjevanju tveganj, zadnje čase pa tudi ocenjevanju vplivov preko celotnega življenjskega kroga. Ta orodja so nam omogočila globlji vpogled v vplive določenih lastnosti izdelkov na okolje.

Poleg tega je industrija po podpisu Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria leta 1992 še povečala svoja prizadevanja za razvoj bolj trajnostnih izdelkov.

Med letoma 1997 in 2002 je A.I.S.E. na področju svojih detergentov za pranje perila za domačo rabo razvil in uveljavil svoj Kodeks dobre okoljske prakse, ki je pripomogel k zmanjšanju porabe kemikalij in embalaže ter povečal uporabo organskih, biološko bolj razgradljivih sestavin, hkrati pa potrošnikom po vsej Evropi pomagal zmanjšati povprečno temperaturo pranja perila, s čimer se je močno zmanjšala tudi poraba energije za to opravilo.  

Zvezi A.I.S.E. in Cefic sta od začetka 90-ih let prejšnjega stoletja podali številne prostovoljne pobude na področju trajnostnega razvoja. A.I.S.E.- jeva »Lista za zdrava čistila« je najpomembnejša pobuda na področju mil, detergentov in drugih izdelkov za ččenje ter vzdrževanje, ki se pojavljajo na evropskih trgih. Več o najnovejših pobudah s področja trajnostnega razvoja lahko izveste tu


Deutsch Français Nederlands
Deutsch Français